FORUM LJUBITELJA ŽELEZNICA

Jamez Pikon piše:
"Osnovni podatki: Širina tirov je znašala 600 mm, dolžina proge 13 km, največji nagib 60 ‰, na progi je bilo pet izogibališč, zmogljivost proge je znašala 200 ton dnevno."

Tomaž Budkovič piše:
Pomladi in poleti leta 1915 so iz Bohinjske Bistrice do Zlatoroga v Ukanc vozile dolge kolone vpreženih voz. Voziti in nositi so morali tudi domačini, ki so jih vojaške oblasti v ta namen mobilizirale. Vožnja z vozovi je bila zasilna rešitev, čeprav je bilo zaposlenih veliko ljudi in vprežne živine, je bil učinek premajhen.
Zato so 6. oktobra 1915 začeli graditi vojaško konjsko železnico (Pferdefeldbahn) Bohinjska Bistrica - Ukanc (Zlatorog). Ozkotirno železnico je jeseni 1915 zgradila avstro ogrska armada, njena 8. železniška četa iz železniškega polka. Tir so položili na južnem robu obstoječe ceste. Proga je bila dolga 13 kilometrov, široka 600 mm z nagibom 60 ‰. Vseh tirov z izogibališči (pet izogibališč) vred je bilo 15.7 kilometra. Zmogljivost proge je bila 200 ton dnevno. S prevozi so začeli pozno jeseni leta 1915. Vsak štiri osni vagonček sta vlekla dva konja. Vagončki so bili odprti ali zaprti. Z vsakim so lahko pripeljali 2.5 tone tovora, kar šestkrat več kot s terenskim vozom. Konja sta hodila ob tiru, nadziral ju je voznik, na vagončku pa je stal zavirač. Zaradi večje propustnosti proge so vagončki vozili v kolonah. Hitrost kolone je bila 3 km/h.
Leta 1917, v četrtem vojnem letu, je vedno bolj primanjkovalo konj in konjske krme. Poveljstvo se je odločilo, da železnico elektrificira. Zgradili so novo električno centralo pri Savici - (izvir in slap Savica - Sava Bohinjka) hidroelektrarno z generatorjem z močjo 3000 kW je poganjala Peltonova turbina. Od elektrarne do železniške postaje Bohinjska Bistrica so speljali daljnovod z aluminijastimi žicami. Elektrifikacija ozkotirne vojaške železnice je potekala med 30. aprilom in 27. julijem 1917. Tračnice so ostale iste. Proga je imela štiri napajalne odseke, vsak je imel svoj transformator. Napajalna žica je bila na nosilcih, pritrjenih na obcestne drogove. Vozni park je sestavljalo 10 štiri osnih električnih lokomotiv z dvema pogonskima osema in enim samim škarjastim odjemalnikom toka. Lokomotive so proizvedli v podjetju Siemens. Do Ukanca (Zlatorog) in nazaj je dnevno vozilo pet vlakov, od tega dva poštna. Vožnja v eno smer je trajala dve uri. AvstroOgrska vojska je železnico upravljala do 4. novembra 1918. Dve leti po vojni so še vozili turiste do jezera, nato pa so ozkotirno železnico v letu 1920 podrli.

železocestnik piše: ....pa može Jaguar ucrtati snimateljev položaj, koji je utvrdio po vrhovima planina u pozadini. Može i ucrtati tačnu poziciju krajne stanice vojničke željeznice Bohinjska Bistrica - Zlatorog

Janez Pikon piše:
Od hotela Zlatorog proti zahodu, mimo Ukanške glave (574 m) vodi lepa pot po gozdnem predelu ob levem bregu Savice. Kmalu pred seboj zagledam velik travnik in že sem na Blatu (565 m). Levo od poti opazim tudi jezerce, ki pa sedaj ni veliko, toda ob vsakem večjem deževju jezero hitro naraste.

Naj omenim še to, postaja je bila malo nižje od sedaj večjega predela na Blatu.

železocestnik piše:Pozdravljeni,

ja sam već urisavao prugu konjske željeznice iz vremena gradnje u zemljevid.

Pruga Bohinjska Bistrica - Zlatorog završavala je na km 13.

Nacrt, koji sam stavio ne može niko reči da je bilo stanje takvo i na kraju. To je stanje 19.10.1915 !

Drugih nacrta nema. Ima jih u Vojnom arhivu u Beču, ali tamo jih ne ide niko tražit.

Kako vidimo, na km 13 završava pruga na nadmorskoj visini 534 metara.

Uris skena pruge (dakle nije ništa "priređeno") u zemljevid...




Schaumann u knjizi: Bahnen zwischen Ortler und Isonzo, 1991 stavlja zaključnu stanicu Zlatorog i početnu stanicu za žičare za snabdevanje fronta na visinu 572 metara...



Schaumann je radio u Vojnom arhivu u Beču. Da li je pronašao koji drugi nacrt pruge ili žičara ja neznam. Zbog toga i ne mogu na kraju reči, kde tačno je bila stanica Zlatorog. A i neću nešto nagađati. Ako nema na terenu više nikakvih znakova o toj željeznici i žičarama, onda je potrebno pronači nacrt ili uris u katastar.
Nacta u arhivima u Sloveniji nema, ucrte u katastar ima. Ali do sada si nije niko uzeo vrijeme, da bi to pretražio. Isto si ja nisam to pretraživao u arhivu.


U stvari je bio moj interes pronaći dokumente o vodnoj elektrani, koju je morala podići austrijska vojska, da je mogla preći na elektro vuću na ovoj pruzi.
Nacrte sam pronašao i možete jih vidjet na forumu vlaki.info: Potopljen Vlak v Bohinjskem jezeru

Link: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&t=5997


O tome, da li su bile lokomotive Siemens ili Ganz bilo je već puno rasprava po drugim forumima, pa neću o tome raspravljat, dok nemamo nekih tačnih podataka iz arhiva ili literature.

pozdrav
Darko

železocestnik piše:
Ako vi to možete ustanoviti, uradite tamo na nacrtu tačku ili područje, kde je bila ta krajna stanica Zlatorog. Ništa više.